Kaj vse je lahko bizarno? Kompleksen pogled na preprosto besedo

Pojem bizarno opredeljuje enostavna in kratka definicija v slovarju. Samo dojemanje in uporaba te besede v vsakdanjem življenju pa je vse prej kot preprosta, saj na to vpliva več dejavnikov. 

Kaj pomeni, ko nekaj označimo za bizarno, čemu vse damo takšno oznako in zakaj to sploh počnemo

Večkrat je v vsakdanjih pogovorih slišati, da je neka stvar, dejanje, dogodek, ideja, umetniško delo itd. označena za bizarno. Kaj pa to pravzaprav sploh pomeni? Če se nekemu samostalniku doda pridevnik bizaren, se po definiciji Slovarja slovenskega knjižnega jezika označi za nekaj, »ki vzbuja pozornost zaradi posebnosti«. Beseda se v stavku večkrat uporablja tudi kot prislov.

Kot sopomenki tega izraza veljata še besedi »nenavaden« in »čuden«. Te dve sopomenki se v vsakdanji govorici tudi bolj pogosto uporabljata. Z uporabo teh besed se torej izrazi mnenje in poudari, da je neki objekt nenavaden. Če rečemo, da je nekaj bizarno, pa je pri tem pogosto prisotna negativna konotacija. 

Za bizarne se lahko označijo raznorazni dogodki, bodisi v življenju posameznika npr. nenavadna interakcija z neznancem, bodisi nenavadni in nepričakovani pojavi, ki se najdejo v naravi. Bizarno je lahko tudi samo ravnanje posameznika, ki ne sledi pravilom in normam obnašanja. Kot nenavadni pa se lahko označijo tudi trendi, raziskave, dosežki, običaji, tradicije, umetniška dela itd.

Definicija in uporaba besede je zelo jasna, vseeno pa se ob uporabi tega izraza in njegovih sopomenk odprejo različna vprašanja.

Dejstvo je, da je označevanje stvari kot nenavadne in bizarne subjektivna stvar posameznika, skupine ali družbe. Vrednotenje, pojmovanje in opredeljevanje stvari je človeško. Prisotna je potreba, da se stvarem da pomen. Posameznik, skupina ali družba dojemajo stvari v svoji okolici ali znotraj sebe kot običajne oz. normalne ali pa na drugi strani kot nenavaden oz. bizarne.

Z opredeljevanjem stvari kot eno ali drugo lahko večje in širše strukture (družba, večje skupine) vplivajo na mišljenje manjše in ožje strukture (posameznika, ožje skupine) in obratno. Posameznik lahko pri vrednotenju stvari, kot bizarne izhaja iz sebe, tu pa se postavi vprašanje, ali je to res njegovo mnenje, ali gre za prej pogojeno družbeno mišljenje, ob katerem je odraščal.

Kaj je opredeljeno kot bizarno se torej razlikuje od posameznika, od različnih skupin, razlike pa so tudi med različnimi družbami, npr. vzhodna družba ima drugačne vrednote in navade kot zahodna družba.

Razvoj od bizarnega do normalnega

Opredeljevanja stvari kot nenavaden se skozi čas lahko spreminja. Kar naprej se dogaja evolucija in razvoj pri mišljenju ter zaznavanju sveta. Stvari, ki so bile še nekaj let nazaj označene kot bizarne, so lahko v sedanjosti sprejete kot normalne in obratno.

Danes je npr. povsem normalno in družbeno sprejemljivo, da za svoje glavno prevozno sredstvo uporabljamo avto. Če bi kdo kot glavno sredstvo za transport do službe uporabljal konja, bi se to zdelo bizarno, čeprav se je konj tudi za ta namen uporabljal skozi velik del zgodovine. Čez naslednjih sto let pa se bo morda razvila nova vrsta osebnega transporta, v primerjavi s katero, se bo avto zdel kot čudno prevozno sredstvo.

 Ravno zato je treba označevanje stvari, kot bizarne jemati z zrnom soli, saj se nikoli ne ve, kdaj bodo postale del našega vsakdana in »normalne«.

V zakup je treba vzeti tudi dejstvo, da bodo določeni posamezniki še vedno lahko videli na novo sprejete norme kot bizarne. Primer so nekateri Amiši, ki za transport še vedno uporabljajo konje in kočije, ideja vožnje avta pa se jim zdi bizarna.

Druga perspektiva bizarnega

Potrebno je pazljivost pri tem, kaj se označi za nenavadno, saj to lahko povzroči škodo. O številnih bizarnih stvareh, ki povzročajo škodo, lahko preberete v vsakem časopisu, če odprete rubriko Črna kronika, ali pa samo preverite zadnje novice. Na splošno je v družbi večinoma prisoten strah in aroganca pred stvarmi, ki niso vsakdanje in poznane. Če se nove stvari avtomatsko označijo kot bizarne, se jim prepreči, da bi se lažje sprejele in postale bolj optimalne rešitve za prihodnost. 

Opredelitev nečesa kot bizarno pa ima lahko tudi obraten učinek. Ta je povezan s splošno človeško prevzetostjo nad stvarmi, ki niso lahko dosegljive ali so celo prepovedane. Če nekaj izstopa in se zdi nenavadno, se lahko hkrati zdi tudi posebno in privlačno. Če si npr. nekdo upa na uradni sestanek v podjetju priti oblečen v pustni kostum, bo to takoj s strani vseh označeno za bizarno in neprimerno.

To pa lahko izhaja tudi iz tega, da so sodelavci in šefi ljubosumni, da ima nekdo pogum stopiti izven družbene norme in se obleči, tako kot si sam želi, in ne tako kot zapovedujejo nenapisana pravila. Enak učinek je prisoten pri drugih pojavih, ki izstopajo iz »običajnih« in »realističnih« smernic.

Opredeljevanje stvari kot nenavadne in normalne je torej stvar človeške narave, kaže pa se na različnih družbenih nivojih. S tem, da se stvarem da takšno oznako v osnovi ni nič narobe, treba pa je paziti, da se pri tem ohranja nivo spoštovanja. Potrebno je ohraniti tudi odprto perspektivo in zavedanje, da je kje drugje bizarno lahko tudi samo normalno.